Prijave na konferenco so zaključene, saj smo zapolnili zadnji kotiček Vinske kleti Goriška Brda. Hvala za razumevanje.
Datum: 27. 3. 2015
Kraj: Vinska klet Goriška Brda, Zadružna cesta 9, 5212 Dobrovo, Slovenija
GPS koordinate: 45°59'54.15"S, 13°31'24.33"V
Tukaj si lahko pogledate Bike Alpe Adria katalog za listanje
Tukaj najdete Bike Alpe Adria katalog v PDF obliki.
PDF predstavitve vseh predavanj
- Vesna Kozar.pdf
- Miro Kristan.pdf
- Peter Dakskobler&Jan Klavora.pdf
- Peter Zajc.pdf
- James McKnight.pdf
- Steve Taylor.pdf
- Darco Cazin.pdf
- Pavel Hornik.pdf
- Fabio Giacomelli.pdf
- Dušan Stucl.pdf
- Maja Konečnik ruzzier.pdf
- Andrej Žigon.pdf
- Tine Mahkovec.pdf
- Iztok Kvas.pdf
Predstavitev projekta BIMOBIS – mobilnost med Italijo in Slovenijo
Projekt BIMOBIS (kolesarska mobilnost med Slovenijo in Italijo) povezuje tri vsebinske sklope: mobilnost, kolesarstvo in turizem. Jedro projekta predstavlja vzpostavitev čezmejnega kolesarskega kroga in njegovo integracijo v turistično ponudbo. Publikacije in spletni portal www.bimobis.eu, na katerem najdete več informacij o projektu, bodo povezale širšo regijo v enovito kolesarsko zgodbo, ambicije pa so še večje in segajo v regijo Alpe Adria.
Predstavitev projekta iCON
Z namenom, da bi se s pomočjo mreženja in povezovanja povečala konkurenčnost malih ter srednjih podjetij (MSP), so partnerji iz Slovenije in Italije pripravili projekt z naslovom Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij – Inovativnost in kooperativno podjetništvo (iCON). V okviru tega projekta je nastalo združenje Bike Alpe Adria, ki povezuje različne ponudnike s področja kolesarskega turizma, kulinarike ter nastanitvenih kapacitet. Zanje je bilo pripravljenih več delavnic in izobraževanj, hkrati pa se je ponudnikom omogočilo, da so lahko obiskali specializirane kolesarsko turistične sejme v tujini ter B2B srečanje – turistično borzo NATUR ALPS v Bovcu. V sklopu projektnih dejavnosti je nastala tudi osnovna spletna stran www.bike-alpeadria.com, ki se je po zaključku prvega dela projekta iCON nadgradila z aktivnostmi iz projekta BIMOBIS. Prav na račun povezovanja obeh omenjenih projektov smo danes bogatejši še za tiskani in interaktivni zemljevid kolesarskih poti, ki potrjujeta ambicije produktnega povezovanja v širšem prostoru Alpe–Adria. Več o projektu iCON si lahko preberete na www.icon-project.eu.
Bike Alpe Adria kot kolesarska destinacija in združenje
S kolesarskimi gosti na naše območje prihaja nov način razmišljanja, ki nas vzpodbuja, da naposled vzpostavimo k produktu usmerjeno in celovito turistično destinacijo. Zamisli in promocijo že imamo, trenutno pa je naša pozornost usmerjena na poravnavo dolgov v zakonodaji, ureditev ustrezne singalizacije, podatkovne baze in infrastrukture ter specializacijo turističnih ponudnikov. Nedavno vzpostavljene trase, kot so krožna čezmejna kolesarska pot, Adriabike, in Trans Slovenija v kombinaciji z interaktivnim lokalnim zemljevidom ter spletno platformo Bike Alpe Adria, postavljajo temelje za uspešno in prepoznavno kolesarsko destinacijo. Med naše cilje sodi tudi povezovanje malih in srednje velikih turističnih ponudnikov, javnih institucij ter nevladnih organizacij v regijsko skupnost, ki bo v prihodnje še bolj intenzivno podprla kolesarski turizem – sprva na nekoliko ožjem, poskusnem območju, kasneje pa na celotnem območju od Alp do Jadrana. Povezovanje ponudnikov bo s pomočjo dodatnih dejavnosti, ki jih prinaša kolesarski turizem, okrepilo njihovo tržnost in konkurenčnost.
Kaj pravzaprav je gorsko kolesarjenje?
Izraz gorsko kolesarstvo uporabljamo, kot nekaj samoumevnega. Pa je res nekaj samoumevnega? Mar to pomeni, da se gorsko kolesarstvo izvaja izključno v gorah? Kaj pravzaprav razumemo pod pojmoma gore in kolesarstvo? V tej razpravi bomo skušali odgovoriti na zgornja vprašanja in hkrati gorsko kolesarstvo umestiti v širši okvir kolesarstva. Prav tako se bomo posvetili njegovi jasnejši definiciji, ki bi utegnila priti prav tako gorsko kolesarski skupnosti kot tudi pri družbenem dialogu med ustreznimi deležniki in oblikovalci politike. Poleg tega bomo dali poudarek na jasno razumevanje razmerja med ciljno skupino, potrebno infrastrukturo in turističnim produktom tako v širšem smislu kolesarstva kot tudi v gorskem kolesarstvu.
Vloga kolesarjenja v regionalnem ekonomskem razvoju na primeru Škotske
Predstavitev temelji na doktorski raziskavi dr. Steva Taylorja v Veliki Britaniji in na Novi Zelandiji, spremljanju razvoja kolesarstva na Yukonu v Kanadi ter na svetovalnih študijah opravljenih za nacionalno gorsko kolesarsko telo, kot tudi na Taylorjevih osebnih izkušnjah gorskega kolesarjenja po svetu.
V predstavitvi se bomo na kratko dotaknili predavateljevega akademskega raziskovanja karakteristik prizorišč poti in destinacij, ki vplivajo na to, kaj želijo ljudje obiskati. Med drugim bomo spoznali pomen kolesarstva oziroma gorskega kolesarstva na ekonomski razvoj. Poleg tega bomo v specifičnem kontekstu gorskega kolesarstva obravnavali, kako lahko ta razvoj pripomore k ustvarjanju privlačnejše in bolj zaželene kolesarske destinacije.
Kako razviti gorsko kolesarsko destinacijo?
Znano je, da svetovne destinacije iščejo nove trge za nadaljnji razvoj. Kako priročno je torej, da obstaja tako ogromen gorsko kolesarski trg? Navkljub vsemu pa večina letovišč in destinacij ne uspe zadostiti povpraševanju gorskih kolesarjev in razviti novega toka prihodkov. Zato bo predavatelj Cazin z nami delil metode, ki jih uporabljajo na najprestižnejših destinacijah v švicarskih Alpah, in sicer za razvoj gorsko kolesarskega produkta – vključno s kritičnimi razvojnimi elementi ter selekcijo ekonomskih indikatorjev.
Postal sem župan, ker sem imel vizijo
Kako iz turistične kmetije razviti MTB center?
Vemo, da večina kolesarskih poti poteka čez zemljišča kmetij in le malo kolesarjev se med svojo vožnjo po teh zemljiščih zaveda, da gre za površine, ki so prvenstveno namenjene preživljanju tamkajšnjih prebivalcev (travniki, pašniki, gozdovi ...). Poleg tega večina lastnikov kmetijskih zemljišč od tega, da se po njegovi lastnini prevažajo »oklepljeni« in z sončnimi očali zamaskirani neznanci, nima prav nikakršnega dobička. Prav to so ključni razlogi, zaradi katerih prihaja do konfliktov in nasprotovanj med lastniki zemljišč in ljubitelji kolesarstva. Ob tem je treba upoštevati tudi to, da se na načrtovanje razvoja kolesarskega turizma iz urbanega naselja gleda povsem drugače, kot z vidika podeželskega prebivalstva oziroma lastnikov kmetijskih zemljišč. Zato bodo v tem prispevku predstavljena spoznanja in izkušnje, kako lahko kljub dvema navidezno nasprotujočima dejavnostma razvijemo okolju prijazen turistični produkt ter kmetijo preoblikujemo v trajnostni gorsko kolesarski center.
Destinacijski »branding«: Vprašanja in trditve, ki jih je potrebno uskladiti med deležniki
Destnacijski »branding« postaja popularna tema med akademiki in izvajalci. Ciljni uporabniki dobro sprejemajo močne destinacijske znamke. Te so navadno razvite in vodene s strani notranjih deležnikov, ki te znamke soustvarjajo in živijo ter na ta način pomagajo svojim uporabnikom, da jih izkusijo. Predstavitev pokriva perspektivo destinacijskega »brandinga« in bo ponudila pregled glavnih vprašanj in konceptov, ki bi morali biti obravnavani med notranjimi deležniki destinacije.
Destinacijski »branding«: Destinacija privlačna za gorsko kolesarjenje
Razvoj močne destinacijske znamke še nikoli ni bil tako pomemben, kot v času, ko število destinacij, ki ponujajo razširjene sisteme poti in kolesarske parke, bliskovito narašča. S porastom števila poti in njihovo standardizacijo bo položaj uspešnih gorsko kolesarskih destinacij odvisen predvsem od čustvenih ter samopredstavitvenih sposobnosti. Znamke so učinkovite tržne prednosti, ki omogočajo vzpostavitev čustvenih povezav z obiskovalci in ciljnim trgom. Proces oblikovanja in upravljanja destinacijske znamke zahteva upoštevanje določenih modelov in strategij. Ker veliko destinacij nima poglobljenega znanja o destinacijskem »brandingu« in gorskem kolesarjenju, bo ta predstavitev pojasnila ključne faktorje uspeha, ki jih potrebujemo za uspešno sodelovanje z gorsko kolesarko skupnostjo ter ustvarjanje dolgoročnega razmerja na osnovi močne destinacijske znamke.
Promocija kolesarskih destinacij prek gorsko kolesarskih tekmovalnih ekip in športnikov
Kratko predstavitev sestavljajo prednosti in priložnosti za lokalne kolesarske destinacije v sodelovanju z gorsko kolesarskimi tekmovalnimi moštvi ter športniki.
Zakaj so dogodki pomembni za gorsko kolesarsko prihodnost?
Prireditev je srce vsakega športno turističnega območja. Še posebej so pomembne za območja, ki želijo širiti svojo turistično/športno prepoznavnost. S svojim pozitivnim učinkom na vse partnerje, sodelujoče v turizmu, lahko prireditev postane ena najmočnejših tržnih orodij promocije kolesarskega okolja. Prav tako pa lahko dogodki pomenijo negativno promocijo, če ne upoštevamo vseh tveganj, ki jih prinašajo (na primer: če dogodkov ne načrtujemo strateško in na dolgi rok).
Kolesarski krog po Brdih in hkrati čezmejnem kolesarskem krogu
Krog po Brdih, kjer lahko poskusimo izvrstno vino in jedi, nam postreže s kolesarjenjem po ozkih in vijugastih cestah ter razglednih vasicah, a tudi s prenekaterim vzponom. Mimo gradu Dobrovo kolesarimo proti Medani, slikoviti vasici s številnimi priznanimi vinarji. Skozi Ceglo se spustimo na ravninske kolesarske poti na italijanski strani do Vipolž. Na poti proti Šmartnemu, najlepši vasici daleč naokoli, prevozimo dolgo vas Kozana. Z razglednega stolpa v sosednjih Gonjačah se nam odpre veličasten razgled na vse strani, od Dolomitov pa vse do Tržaškega zaliva. Ko pri odcepu ceste proti Koradi in na Kolovrat dosežemo našo najvišjo točko v Brdih, se skozi Višnjevik, znan kot rojstni kraj rebule, spustimo nazaj do Dobrovega, središča vinorodnega okoliša.
Razdalja: cca 22 km
Čas: do 2 uri
Višinska razlika: cca 300m
Povezava na uradno vabilo
Vabilo Zakljucna konferenca Bike Alpe Adria.pdf
Uradno vabilo za medije
Vabilo novinarjem na zakljucno konferenco Bike Alpe Adria.pdf
Slike za novinarje
kolesarjenje_podpis-foto-Uros-Svigelj.zip
22°C